Pojasnila
1. BILANCA STANJA
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ob koncu poslovnega leta, za katero se sestavlja. Izkazuje obseg in kakovost sredstev (dolgoročnih in kratkoročnih) ter obseg in kakovost njihovega financiranja (z lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja).1.1 AKTIVA
Aktiva izkazuje stanje sredstev poslovnega subjekta.I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
so sredstva, ki jih ima poslovni subjekt za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev v daljšem časovnem obdobju.
1. NEOPREDMETENA SREDSTVA
so sredstva, ki praviloma ne obstajajo v fizični obliki (patenti, licence, blagovne znamke, računalniški programi, dobro ime, in podobno).
II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju (zemljišča, zgradbe, proizvajalne naprave in stroji, druga oprema in podobno).
III. NALOŽBENE NEPREMIČNINE
so tiste, ki jih poslovni subjekt poseduje, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe.
IV. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
so sredstva, ki jih ima poslovni subjekt z namenom, da bi z donosi ustvarjal finančne prihodke (naložbe v kapital ali finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev). To so naložbe, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi se naj ne bi trgovalo.
V. DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
so terjatve na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo stvari ali izvedbo storitve in ki zapadejo v plačilo v roku daljšem od leta dni (dani dolgoročni blagovni ali potrošniški krediti, predujmi, varščine, terjatve iz finančnega najema in podobno).
VI. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK
so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja.
A. SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA
so sredstva, ki jih poslovni subjekt uporablja v obdobju, ki je daljše od enega leta.
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
se nenehno preoblikujejo in jih poslovni subjekt uporablja manj kot eno leto.
I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO
izkazujejo opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in druga nekratkoročna sredstva, ki so namenjena prodaji.
II. ZALOGE
so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev (zaloge materiala, trgovskega blaga, nedokončanih ali gotovih proizvodov in podobno).
III. KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
so finančna sredstva, ki so namenjena, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, poslovni subjekt povečeval svoje finančne prihodke v obdobju do enega leta (kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže, kratkoročna finančna posojila in podobno).
IV. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE
izhajajo iz poslovanja in se pojavljajo večinoma do kupcev, do dobaviteljev, do zaposlenih ali do države.
V. DENARNA SREDSTVA
predstavljajo denar v blagajni, dobroimetje na računih pri banki ali pri drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje, pa tudi takoj udenarljive prejete čeke in druge vrednostne papirje.
C. KRATKOROČNE AČR
predstavljajo kratkoročno odloženi stroški (zavarovanje, naročnina in podobno) in kratkoročno nezaračunani prihodki (vrednotnice, DDV od prejetih predujmov in podobno).
SREDSTVA
so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt.
ZUNAJBILANČNA SREDSTVA
so možne terjatve poslovnega subjekta (na primer vložene tožbe, ki bi mu lahko prinesle dobiček).
1.2 PASIVA
Pasiva izkazuje stanje obveznosti do virov sredstev.A. KAPITAL
izraža lastni vir financiranja poslovnega subjekta in predstavlja obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če poslovni subjekt preneha poslovati. Višina je opredeljena z zneski, ki so jih vložili lastniki ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. V primeru samostojnega podjetnika govorimo o podjetnikovem kapitalu.
I. ZADRUŽNI KAPITAL
sestoji iz nerazdeljivega kapitala in deležev članov zadruge, ki so lahko obvezni ali prostovoljni.
1. NERAZDELJIVI KAPITAL
je nastal ob ustanovitvi zadruge (v kolikor je bila le-ta ustanovljena pred letom 1992) in ga ni mogoče razdeliti niti ob morebitnem prenehanju zadruge ali njenem stečaju.
2. DELEŽI ČLANOV ZADRUGE
predstavljajo vsoto obveznih in prostovoljnih deležev članov zadruge.
A) OBVEZNI DELEŽI ČLANOV ZADRUGE
so vsota deležev, ki so jo ob vstopu vpisali in vplačali člani zadruge. Članu se lahko obvezni delež vrne le ob izstopu iz zadruge.
B) PROSTOVOLJNI DELEŽI ČLANOV ZADRUGE
so dodatno vplačani deleži članov, ki pa se članu lahko vrnejo, ne da bi mu pri tem prenehalo članstvo v zadrugi.
II. KAPITALSKE REZERVE
Pri podjetju sestavljajo vplačila nad nominalnimi zneski delnic oziroma deležev, vplačila nad knjigovodskimi vrednostmi pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev, vplačila nad nominalnim zneskom kapitala, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo, vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev, druga vplačila kapitala na podlagi statuta in zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev.
Pri zadrugi pa so to vplačila, ki presegajo nominalne zneske obveznih deležev članov zadruge, vplačila, ki presegajo nominalne zneske prostovoljnih deležev članov zadruge, vplačila nad nominalnimi zneski, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic, vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz deležev članov zadruge, druga vplačila članov zadruge na podlagi zadružnih pravil ter zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala z umikom deležev članov zadruge in splošni prevrednotovalni popravek kapitala.
Pri zadrugi pa so to vplačila, ki presegajo nominalne zneske obveznih deležev članov zadruge, vplačila, ki presegajo nominalne zneske prostovoljnih deležev članov zadruge, vplačila nad nominalnimi zneski, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic, vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz deležev članov zadruge, druga vplačila članov zadruge na podlagi zadružnih pravil ter zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala z umikom deležev članov zadruge in splošni prevrednotovalni popravek kapitala.
III. REZERVE IZ DOBIČKA
Pri podjetju je to namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti.
Pri zadrugi pa prikazujejo obvezne zadružne rezerve, oblikovane po zakonu o zadrugah, prostovoljne zadružne rezerve v skladu z zadružnimi pravili, rezerve za lastne zadružne deleže in prostovoljne zadružne sklade, oblikovane po zadružnih pravilih.
Pri zadrugi pa prikazujejo obvezne zadružne rezerve, oblikovane po zakonu o zadrugah, prostovoljne zadružne rezerve v skladu z zadružnimi pravili, rezerve za lastne zadružne deleže in prostovoljne zadružne sklade, oblikovane po zadružnih pravilih.
VI. PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID
Preneseni čisti dobiček je ostanek čistega dobička iz prejšnjih let, ki ni bil v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Prenesena čista izguba je izguba iz prejšnjih let, ki ni bila poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta ali z drugimi sestavinami kapitala (predvsem z rezervami ali dobičkom prejšnjih let) in kot takšna zmanjšuje celotni kapital.
VII. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
je razlika med celotnim poslovnim izidom, obračunanim davkom iz dobička in odloženimi davki. To je preostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.
1. REZERVACIJE
se oblikujejo kot vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki za zbiranje zneskov, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov (na primer za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi).
2. DOLGOROČNE PČR
predstavljajo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke (zajemajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oz. za pokrivanje določenih stroškov).
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.
I. DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
so obveznosti, katerih rok plačila je daljši od enega leta. Lahko so dolgoročna posojila, dobljena na podlagi posojilnih pogodb pri bankah, družbah in fizičnih osebah, dolgoročna posojila, dobljena na podlagi obveznic in podobno.
II. DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
so obveznosti na dolgi rok, ki jih ima poslovni subjekt v zvezi s kupljenim blagom ali storitvami do domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb (dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih pogodb, obveznosti iz dolgoročnih kreditov dobaviteljev, obveznosti za odloženi davek, dolgoročni dolgovi iz finančnega najema in podobno).
III. ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK
se obravnavajo kot posebna kategorija dolgoročnih dolgov. Izkazujejo se za vse obdavčljive začasne razlike.
SKUPAJ LASTNI IN DOLGOROČNI VIRI
Postavko sestavljajo kapital, rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ter dolgoročne obveznosti.
PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ DOLGOROČNIH VIROV
Vrednost je pozitivna, v kolikor poslovni subjekt z lastnimi in dolgoročnimi viri financira vsa dolgoročna sredstva, sicer je negativna.
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
so obveznosti v zvezi s financiranjem sredstev, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni in tisti del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, a še ni plačan, ali ki zapade v plačilo v obdobju do leta dni po datumu bilance stanja.
I. OBVEZNOSTI, VKLJUČENE V SKUPINO ZA ODTUJITEV
so obveznosti, vključene v skupino sredstev, ki bo odtujena s prodajo ali kako drugače, in kjer bodo obveznosti, neposredno povezane s temi sredstvi, tudi prenesene v transakciji.
II. KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji.
III. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v manj kot letu dni in so povezane s poslovanjem, in ne s financiranjem ali naložbenjem. Sem štejemo kredite dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, do države (iz naslova davkov), v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida in podobno, pa tudi kratkoročne poslovne obveznosti do kupcev (za dobljene predujme in za prejete kratkoročne varščine).
D. KRATKOROČNE PČR
so obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavile v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Oblikujejo se za vnaprej pričakovane stroške oziroma odhodke (za stroške kala, razsipa, uničenja, loma in podobno) ali za kratkoročno odložene prihodke (vnaprej plačana najemnina, šolnina, naročnina in podobno).
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira.
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI
so možne obveznosti ali terjatve (na primer, če poslovni subjekt s svojim premoženjem jamči za obveznosti nekoga drugega, stroški sodnih postopkov in podobno).
2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz v katerem poslovni subjekti izkazujejo prihodke, odhodke in poslovni izid v obračunskem obdobju.KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA
sestavljajo poslovni prihodki (prihodki od prodaje proizvodov in storitev, od prodaje trgovskega blaga, prihodki iz usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter drugi poslovni prihodki), povečani ali zmanjšani za spremembo vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.
1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem in tujih trgih.
A) ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem trgu.
B) ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na tujih trgih.
2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
je razlika med končnim in začetnim stanjem zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Če so zaloge konec obračunskega obdobja večje to povečuje poslovne prihodke in obratno.
3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE
so tisti, ki jih je proizvedel in usredstvil poslovni subjekt ter z njimi povezane storitve. Njihov znesek ne sme presegati stroškov proizvodnje oziroma opravljanja storitev.
4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI)
vključujejo subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobne prihodke, ki so povezani s poslovnimi učinki ter prevrednotovalne poslovne prihodke.
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ
predstavljajo jih stroški, ki so vsebovani v prodanih učinkih.
5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
so stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, stroški porabljenega materiala in stroški storitev.
A) NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA IN MATERIALA IN STROŠKI PORABLJENEGA MATERIALA
zajema stroške surovin in drugih materialov ter kupljenih delov in polproizvodov, ki se porabljajo pri ustvarjanju poslovnih učinkov, prav tako pa stroške pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja, pisarniškega materiala in nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji in tudi stroške kala, razsipa, okvar in loma.
B) STROŠKI STORITEV
so izvirni stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (na primer stroški proizvodnih faz, ki jih opravijo zunanji izvajalci) pa tudi posredni poslovni stroški, ki izhajajo iz storitev (prevozne storitve, najemnine, študentsko in drugo delo, ki nima podlage v pogodbi o zaposlitvi, stroški reklam, reprezentance, zavarovalnih premij in podobno).
6. STROŠKI DELA
so izvirni stroški, ki se nanašajo na obračunane plače in na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del bruto zneskov. Ti stroški lahko neposredno bremenijo ustvarjanje poslovnih učinkov (stroški neposrednega dela) ali pa imajo naravo posrednih stroškov in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih stroškov.
A) STROŠKI PLAČ
predstavljajo bruto izplačane plače in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca.
B) STROŠKI SOCIALNIH ZAVAROVANJ
so prispevki delodajalca od bruto plač.
C) DRUGI STROŠKI DELA
predstavljajo drugi stroški, ki jih ima poslovni subjekt v zvezi z zaposlenimi (nadomestila za prehrano med delom, prevoz na delo, regres, odpravnine in podobno).
7. ODPISI VREDNOSTI
predstavljajo znižanje vrednosti sredstev zaradi izrabe ali prevrednotenja v poslovnem letu.
A) AMORTIZACIJA
je strošek, ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke.
B) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI NEOPREDMETENIH SREDSTVIH IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH
nastanejo zaradi oslabitve neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja v okviru kapitala iz njihove predhodne okrepitve.
C) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI OBRATNIH SREDSTVIH
nastanejo zaradi oslabitve obratnih sredstev, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja v okviru kapitala iz njihove predhodne okrepitve.
8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI
vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti med ostalimi poslovnimi odhodki (različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge in podobno).
DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA
je poslovni izid, ki ga poslovni subjekt ustvari s poslovanjem.
9. FINANČNI PRIHODKI
so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami.
10. FINANČNI ODHODKI
so odhodki od financiranja (stroški danih obresti), odhodki za naložbenje (prevrednotovalni finančni odhodki zaradi oslabitve finančnih naložb) in negativne tečajne razlike.
11. DRUGI PRIHODKI
so neobičajne postavke, ki povečujejo poslovni izid (subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni in podobno).
12. DRUGI ODHODKI
so neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid (denarne kazni, odškodnine, pa tudi rezervacije za kritje možne izgube in podobno).
POSLOVNI IZID SKUPAJ
(celotni dobiček ali celotna izguba) je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki v obračunskem obdobju.
13. DAVEK IZ DOBIČKA
je znesek, ki ga je poslovni subjekt med poslovnim letom odvedel na osnovi doseženega dobička v letu prej.
14. ODLOŽENI DAVKI
predstavljajo znesek razlike med poslovno in davčno bilanco (zaradi odbitnih začasnih razlik, prenosa neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja), ki bo povrnjen v prihodnjih obdobjih.
15. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (ČISTI DOBIČEK / ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA)
(čisti dobiček / čista izguba obračunskega obdobja) je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, zmanjšana za obračunan davek iz dobička (kot deležem države v njem) in odloženimi davki.
16. BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA
je čisti dobiček tekočega leta in preteklih let po pokritju vseh izgub iz preteklih let.
3. KAZALNIKI POSLOVANJA
SREDSTVA
so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt.
KAPITAL
izraža lastni vir financiranja poslovnega subjekta in predstavlja obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če poslovni subjekt preneha poslovati. Višina je opredeljena z zneski, ki so jih vložili lastniki ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. V primeru samostojnega podjetnika govorimo o podjetnikovem kapitalu.
DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
so vsi zunanji viri financiranja poslovnega subjekta.
FINANČNE OBVEZNOSTI
so dobljena kratkoročna ali dolgoročna posojila družb v skupini, finančnih institucij ali drugih virov, zajemajo pa tudi rezervacije in pasivne časovne razmejitve.
PRIHODKI
so vsi prihodki, ki jih je poslovni subjekt ustvaril v poslovnem letu.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem in tujih trgih.
RAST ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE (%)
kazalnik nam pove, za koliko odstotkov so se prihodki od prodaje povečali (ali zmanjšali) glede na leto prej.
DODANA VREDNOST ALI IZGUBA NA SUBSTANCI
je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost v enem letu. Dodana vrednost je pozitivna razlika med kosmatim donosom od poslovanja in stroški blaga, materiala in storitev ter drugimi poslovnimi odhodki. Negativna razlika je izguba na substanci.
DOBIČEK ALI IZGUBA IZ POSLOVANJA (EBIT)
predstavlja poslovni izid, ki ga poslovni subjekt ustvari s poslovanjem.
DENARNI TOK IZ POSLOVANJA (EBITDA)
je eden izmed pokazateljev uspešnosti poslovanja, izračunavamo ga tako, da poslovnemu izidu iz poslovanja prištejemo odpise vrednosti.
ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA
je rezultat razlike med vsemi prihodki in vsemi odhodki v poslovnem letu, zmanjšan za davek iz dobička in za druge davke.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
predstavlja povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v poslovnem letu.
CELOTNA GOSPODARNOST (PRIHODKI / ODHODKI)
Kazalnik najbolj nazorno odraža razkorak med doseženimi skupnimi prihodki in odhodki. Poslovni subjekt je poslovno uspešen oziroma posluje z dobičkom, če je vrednost kazalnika večja od 1. V tem primeru je na denarno enoto skupnih odhodkov dosegel več kot eno denarno enot skupnih prihodkov. V primeru, ko bi bil obračunan davek od dobička večji od razlike med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, je lahko vrednost kazalnika prav tako pozitivna, čeprav ni izkazanega čistega dobička.
GOSPODARNOST POSLOVANJA (POSL. PRIHODKI / POSL. ODHODKI)
Kazalnik odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje. Vrednost kazalnika nad 1 pomeni, da poslovni subjekt posluje z dobičkom iz poslovanja. V primeru izgube iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.
ČISTA DONOSNOST KAPITALA (ČISTI DOB. ALI ČISTA IZG. / POVP. KAPITAL)
Kazalnik pove, koliko čistega dobička/izgube je ustvarjeno na denarno enoto vloženega kapitala. Večja vrednost kazalnika pomeni višjo donosnost kapitala, ki pa je lahko dosežena tudi na račun večjega finančnega vzvoda, kar pa iz samega kazalnika ni razvidno.
ČISTA DONOSNOST SREDSTEV (ČISTI DOB. ALI ČISTA IZG. / POVP. SREDSTVA)
Kazalnik nam pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje.
PROFITNA MARŽA (ČISTI DOB. ALI ČISTA IZG. / ČISTI PRIH. OD PRODAJE)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med čistim poslovnim izidom in čistimi prihodki od prodaje in kaže koliko denarnih enot čistega dobička oziroma izgube poslovni subjekt realizira na denarno enoto čistih prihodkov od prodaje. Višja kot je realizirana profitna marža, uspešnejše je poslovanje poslovnega subjekta.
EBIT MARŽA (EBIT / ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med dobičkom oziroma izgubo iz poslovanja (EBIT) in čistimi prihodki od prodaje in kaže koliko denarnih enot dobička oziroma izgube iz poslovanja poslovni subjekt realizira na denarno enoto čistih prihodkov od prodaje. Višja kot je realizirana EBIT marža, uspešnejše je poslovanjeposlovnega subjekta.
EBITDA MARŽA (EBITDA / ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) in čistimi prihodki od prodaje in kaže koliko denarnih enot pozitivnega ali negativnega denarnega toka iz poslovanja poslovni subjekt realizira na denarno enoto čistih prihodkov od prodaje. Višja kot je realizirana EBITDA marža, uspešnejše je poslovanje poslovnega subjekta.
DELEŽ FINANČNIH OBVEZNOSTI V SREDSTVIH (%)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med finančnimi obveznostmi in sredstvi in kaže, v kolikšni meri poslovni subjekt za financiranje sredstev uporablja zunanje finančne vire. Ker so sredstva vedno enaka obveznostim do virov sredstev kazalnik kaže tudi delež finančnih obveznosti v celotnih obveznostih do virov sredstev. Večja ko je vrednost kazalnika, večji je finančni vzvod in s tem tveganje poslovanja.
RAZMERJE MED FINANČNIMI OBVEZNOSTMI IN EBITDA
Kazalnik je izračunan kot razmerje med finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA). Kazalnik se pogosto uporablja za prikaz višine zadolženosti poslovnega subjekta, saj njegova vrednost kaže koliko letnih denarnih tokov iz poslovanja (EBITDA) mora poslovni subjekt nameniti za poplačilo finančnih obveznosti. Večja kot je vrednost kazalnika, večja je zadolženost poslovnega subjekta in s tem tveganje poslovanja.
DELEŽ CELOTNIH OBVEZNOSTI V VIRIH SREDSTEV (%)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med celotnimi obveznostmi in celotnimi sredstvi in odraža delež sredstev, ki so financirana z nelastnimi (finančnimi in poslovnimi) viri. Ker so sredstva vedno enaka obveznostim do virov sredstev kazalnik z drugimi besedami odraža delež nelastnih virov financiranja v obveznostih do virov sredstev. Večja ko je vrednost kazalnika, večje je tveganje poslovanja poslovnega subjekta.
KAPITALSKA POKRITOST DOLGOROČNIH SREDSTEV
Kazalnik je izračunan kot razmerje med kapitalom in dolgoročnimi sredstvi in pove, kolikšen delež dolgoročnih sredstev poslovni subjekt financira z lastnimi trajnimi viri. Dolgoročna sredstva so dolgoročno vezana v podjetju, zato je tveganje poslovanja manjše, v kolikor so ta sredstva v čim večji meri financirana z lastnimi trajnimi viri, to je z vloženim lastniškim kapitalom. Večja vrednost kazalnika pomeni manjše tveganje poslovanja.
DELEŽ KRATKOROČNEGA FINANCIRANJA (%)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in celotnimi obveznostmi do virov sredstev in pove, kolikšen delež virov sredstev predstavljajo kratkoročni poslovni in finančni viri. Večji ko je delež kratkoročnega financiranja, večje je tveganje poslovanja.
DELEŽ DENARJA V CELOTNIH SREDSTVIH (%)
Kazalnik je izračunan kot razmerje med denarnimi sredstvi in celotnimi sredstvi in pove, kolikšen delež sredstev predstavlja njihova najbolj likvidna oblika – denar. Večji ko je delež denarja med sredstvi, manjše je tveganje poslovanja.
DOLGOROČNA POKRITOST DOLGOROČNIH SREDSTEV IN ZALOG
Kazalnik je izračunan kot razmerje med dolgoročnimi lastnimi in nelastnimi viri v števcu ter dolgoročnimi sredstvi in zalogami v imenovalcu. Tveganje poslovanja je manjše, v kolikor poslovni subjekt z dolgoročnimi lastnimi in nelastnimi viri pokrije čim večji delež dolgoročnih sredstev in zalog, saj je v tem primeru manjša verjetnost za nastop likvidnostnih težav.
DELEŽ OBRATNIH SREDSTEV ZMANJŠANIH ZA KRATKOROČNE OBVEZNOSTI V SREDSTVIH (%)
Kazalnik prikazuje delež obratnega kapitala in dolgoročnih poslovnih terjatev v sredstvih. Večja kot je vrednost kazalnika, večjo pozitivno vrednost obratnega kapitala in dolgoročnih poslovnih terjatev izkazuje poslovni subjekt glede na celotna sredstva. Večja vrednost kazalnika pomeni manjše tveganje poslovanja, saj je v tem primeru manjša verjetnost za nastop likvidnostnih težav.
KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
Kazalnik je izračunan kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi in dolgoročnimi poslovnimi terjatvami v števcu in kratkoročnimi obveznostmi v imenovalcu. Večja vrednost kazalnika odraža boljšo likvidnostno situacijo poslovnega subjekta zato se z večanjem vrednosti kazalnika zmanjšuje tveganje poslovanja.
OBRAČANJE KRATKOROČNIH POSLOVNIH OBVEZNOSTI
Kazalnik je izračunan kot razmerje med stroški blaga, materiala in storitev ter povprečnimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi in nam pove kakšen je povprečen obrat obveznosti do dobaviteljev oziroma v koliko dnevih poslovni subjekt v povprečju poravna obveznosti do svojih dobaviteljev.
DODANA VREDNOST ALI IZGUBA NA SUBSTANCI NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenca izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenega. Večja vrednost kazalnika za poslovni subjekt pomeni večjo realizirano dodano vrednost na zaposlenca pri poslovnem subjektu..
POVPREČNI MESEČNI STROŠKI DELA NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik prikazuje celoten povprečen mesečni strošek zaposlenega pri poslovnem subjektu - skupaj s prispevki delodajalca od bruto plač in s povezanimi stroški (nadomestila za prehrano med delom, prevoz na delo, regres, …).
POVPREČNA MESEČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA
Kazalnik prikazuje povprečno bruto plačo na zaposlenega pri poslovnem subjektu.